ISO 7438 Upogibni preskus na kovinah
Upogibni preskus po standardu ISO 7438 je standardizirana metoda za določanje upogibnih lastnosti kovinskih materialov. Podpira oceno upogibne trdnosti in togosti materiala.
Upogibni preskus na kovinskih materialih se izvede kot 3-točkovni upogibni preskus, pri katerem vzorec simetrično leži na dveh nosilcih, pravokotna sila pa deluje prek matrice, da se ustvari največja upogibna napetost.
Standardi Vzorci in upogibni kot Izvajanje preskusa Značilne vrednosti Preskusni stroji FAQ
Drugi standardi za upogibne preskuse kovin
- ISO 8491 – Kovinski materiali – Cev (v celotnem prerezu) – Preskus upogiba
- ASTM A370 - Standardne preskusne metode in definicije za mehansko preskušanje jeklenih izdelkov
- ASTM E190 - Standardna preskusna metoda za vodeni upogibni preskus duktilnosti zvarov
- ASTM E290 - Standardne preskusne metode za upogibno preskušanje materiala za duktilnost
Vzorci in upogibni koti za upogibni preskus na kovinah
Vzorec, ki ga je treba preskušati, ima lahko okrogel, kvadraten, pravokoten ali mnogokoten presek, matrica pa ga plastično deformira, dokler ni dosežen določen upogibni kot:
- Določen upogibni kot (npr. 90°)
- Kot upogiba 180°, kraki vzorca so med seboj vzporedni na določeni razdalji
- Upogibni kot 180°, kraki vzorca ležijo neposredno drug proti drugemu
Če je zahtevani upogibni kot 180°, lahko vzorec po upogibnem preskusu stisnemo s tlačnimi ploščami.
Izvajanje preskusa
Z delovanjem sile iz matrice se vzorec plastično deformira in upogne. Stična površina vzorca na matrici je stisnjena, nasprotna površina vzorca pa raztegnjena. Med upogibnim preskusom se torej pojavi natezna napetost na eni strani vzorca in tlačna napetost na nasprotni strani vzorca.
Glede na prečni prerez vzorca so napetosti največje na robovih in so v veliki meri odgovorne za okvaro materiala. Te največje napetosti na robu se imenujejo tudi upogibne napetosti. Ko je dosežena meja pretoka ali tlačna meja pretoka materiala, pride do plastičnega popuščanja.
Pri primerjavi upogibnega preskusa z nateznim ali tlačnim preskusom ni homogene porazdelitve napetosti po prečnem prerezu vzorca. Na material enako delujejo natezne in tlačne sile. Zato se za material pri upogibnem preskusu pogosto uporabljajo različne omejitvene napetosti v primerjavi z nateznim ali tlačnim preskusom.
Običajno se upogibni preskus izvaja pri sobni temperaturi.
Karakteristične vrednosti preskusa upogiba po ISO 7438
Vrednosti lastnosti materiala, ki izhajajo iz upogibnega preskusa v skladu z ISO 7438, vključujejo največjo upogibno napetost, nastale deformacije, lomno trdnost in odpornost materiala. Rezultati preskusa zagotavljajo pomembne informacije o upogibni trdnosti in obnašanju materiala.
Izkoristite vodilno programsko opremo za preskušanje materialov
Preskusna programska oprema ZwickRoell testXpert ponuja:
- Preprosto delovanje: začnite s preskušanjem takoj in bodite testXpert, hkrati pa ohranite največjo varnost.
- Zanesljivo in učinkovito preskušanje: izkoristite zanesljive rezultate preskusov in največjo učinkovitost preskušanja.
- Prilagodljiva integracija: testXpert je optimalna rešitev za vse vaše aplikacije in procese – preprosto povedano, učinkovitejši potek dela.
- Dizajn, odporen na prihodnost: programska oprema za preskušanje za celoten življenjski cikel, pripravljena za vaše prihodnje preskusne naloge!
Pogosta vprašanja
Upogibni preskus po standardu ISO 7438 zagotavlja vrednosti značilnosti materiala, kot so največja upogibna napetost, znana tudi kot upogibna napetost, nastale deformacije, lomna trdnost in odpornost materiala.
Upogibna togost, znana tudi kot upogibni modul ali modul upogibne elastičnosti, je značilna vrednost za togost materiala pri upogibni obremenitvi. Kaže na sposobnost materiala, da se upre upogibnim obremenitvam in ohrani svojo obliko.
Upogibna togost materiala se izračuna z uporabo podatkov iz upogibnega preskusa: Upogibna togost = upogibna napetost / upogibna deformacija
Upogibna trdnost (tudi največja upogibna napetost ali upogibna lomna trdnost) označuje največjo obremenitev, ki jo material lahko prenese pri upogibni obremenitvi
. Običajno je predstavljena kot megapaskali (MPa).
Upogibna trdnost materiala se izračuna na podlagi podatkov iz upogibnega preskusa: upogibna trdnost = največja upogibna sila / površina prečnega prereza vzorca